»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«
»Avtor tako težko temo, kot je povojni razkol Slovencev, obravnava na izviren in humoren način. Dialog dramskih oseb temelji na skoraj bibličnem ponavljanju besed, besednih igrah, sarkazmu, cinizmu in ironiji.«
»Prenesti gledališko besedilo v radijski medij je zame vedno zelo vprašljiva in krhka stvar: razen očitne dialoškosti mislim, da v izraznih sredstvih ne gre za sorodni zvrsti in zato vsaka zahteva svoj način pisanja.«
»Vljudno vabljeni na javno sojenje. Na zatožni klopi bo sedela K. Tam se je znašla, ker je bila spoznana za krivo. Ne sprašujte, kdaj in zakaj. Tega se nihče, vključno s K., ne spomni več. Pomembno je le to, da ji je krivda prinesla najvišjo kazen: dosmrtno sojenje. Doživljenjsko seciranje njenih dejanj. Doživljenjsko kriminalizacijo njenih načrtov. Brez možnosti pomilostitve. Tribunal, ki vodi postopek proti K., strogo sankcionira vse oblike nedolžnosti. Na srečo pa dovoljuje glasbene in plesne točke.«